​KAO JARBOL USPRAVNI
Radi se o višegodišnjoj suradnji mariborskih umjetnika i galerije Meštrović sa otoka Visa. Proteklih godina su u toj znanoj galeriji Meštrovićeve unuke gostovali članovi Društva likovnih umjetnika Maribor.
Grad Maribor 150. godišnjicu Viškog boja obilježuje sa izložbom radova članova Društva likovnih umjetnika  Maribor  u Meštrovićevoj galeriji na otoku Visu.
Na izložbi sudjeluju akademski slikari i kipari, profesori likovne umjetnosti i diplomirani slikari: Bogdan Čobal, Irena Gajser, Marijan Mirt, Jože Šubic, Slađana Matić Trstenjak, Lucija Stramec, Anka Krašna, Marjan Drev, Milenka Houška Pavlin in  Stojan Grauf.
 
ČLANOVI DLUM U SJEĆANJE NA BITKU NA VISU
U sjećanje na 150. godišnjicu bitke na otoku Visu su se članice i članovi DLUM odazvali sa likovnim djelima u kojima prevlađuje humanistička tematika, bolje rečeno u smislu poruke umjetnika da su svi vojni zločini nad čovjekom i prirodom, u tom slučaju su bile neposredne žrtve, ujedno i heroji dalmatinski mornari, koji su se hoćeš nećeš borili na strani Austro-Ugarske mornarice pod vodstvom admirala Wilhelma von Tegetthoffa, možemo reći genija rata, rođenog 1827. u Mariboru, koji je sa svojom lađom SMS Erzherzog Ferdinand Max u Viškom kanalu 19. srpnja 1866. potopio dvije talijanske lađe i još više njih je oštetio. Drugog dana su se talijanske kraljevske lađe pod vodstvom grofa Carla di Persana porazno povukle u Pulu, gdje su imali pomorsku vojnu bazu. Rezultat bitke nije imao utjecaj na konačni rezultat Prusko-Austrijskog rata jer je Italija bila na Njemačkoj strani, htijući osvojiti teritorij nekadašnje Republike Venecije i to joj je na kraju i uspjelo. Ova likovna izložba želi upozoriti na povijesnu činjenicu, da su vojni sukobi gdje se radi o megalomanskoj neutemeljenoj težnji po pridobivanju teritorija na štetu tamo živućih naroda, zapravo posljedica perverzije, ideje o očuvanju ali pridobivanju imperija, koji su bez iznimke mučionice naroda. Apsurdna je činjenica da se savezništvo neprestano mijenja, sa obzirom na interese posameznih strana što je bilo dokazano u oba svjetska rata.  Spomenik admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu je prvobitno bio postavljen pred 1. gimnazijom na sadašnjem Maistrovom trgu (nekada Tagetthoffov trg) gdje se nalazi i spomenik Rudolfu Maistru.  Tagetthoffov kip su nakon raspada Austro-Ugarske godine 1919. uklonili sa trga i ga kasnije premjestili u Pokrajinski muzej Maribor. Sic transit gloria mundi. Dalmacija danas pripada njezinom stanovništvu, cijela Evropa pa joj se divi kao prirodno, povijesno umjetničkom biseru,  što se zrcali i u ovoj izložbi.
Mario Berdič, likovni kritičar

V spomin na 150. obletnico bitke pri Visu so se članice in člani DLUM odzvali z likovnimi deli s prevladujočo humanistično tematiko, točneje v smislu umetniškega sporočila, da so vse vojne zločin  nad človekom in naravo, v tem primeru pa so bile neposredne žrtve in hkrati heroji dalmatinski mornarji, ki so se hočeš nočeš borili na strani Avstroogrske mornarice pod vodstvom admirala Wilhelma von Tegetthoffa, lahko bi dejali vojaškega genija, rojenega leta  1827 v Mariboru, ki je s svojo vojno ladjo SMS Erzherzog Ferdinand Max v Viškem kanalu 19. julija 1866 potopil dve italijanski ladji in jih še več poškodoval. Naslednjega dneva se je italijansko kraljevsko ladjevje pod vodstvom grofa Carla di Persana poraženo umaknilo v Pulo, kjer je imelo pomorsko bazo, pri čemer pa izid bitke ni vplival na končni izid prusko avstrijske vojne, kjer je bila Italija na nemški strani, hoteč osvojiti teritorij nekdanje beneške republike, kar ji je na koncu tudi uspelo. Tokratna likovna razstava opozarja na zgodovinsko dejstvo, da so vojaški spopadi, kjer gre za megalomansko težnjo po nepravičnem pridobivanju teritorija na škodo tam bivajočih narodov,  dejansko posledica sprevrženosti  ideje po ohranitvi ali vzpostvavitvi imperijev, ki so vsi brez izjeme mučilnica narodov.  Absurdno je tudi dejstvo, da se zavezništvo neprestano spreminja, z ozirom na interese posameznih strani, kar je bilo grozljivo dokazano v obeh svetovnih vojnah. Spomenik admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu je prvotno stal pred I. gimnazijo na sedanjem Maistrovem (nekdanjem Tegetthoffovem) trgu, kjer se nahaja tudi spomenik Rudolfu Maistru. Tegetthoffov kip so namreč po razpadu Avstro-Ogrske  leta 1919 odstranili s trga in ga kasneje premestili v Pokrajinski muzej Maribor. Sic transit gloria mundi. Danes pripada Dalmacija njenim prebivalcem, vsa Evropa pa jo občuduje kot naravni in zgodovinsko umetniški biser, kar odslikava tudi tokratna razstava.
 
Mario Berdič, lik. kritik