Mirt
Mirt
  • SCULPTURES
  • PAINTINGS
  • EXHIBITIONS
  • CV
  • CONTACT

DLUM V BARVI

4/4/2017

 
Picture
​Društvo likovnih umetnikov Maribor sodi med najstarejša slovenska stanovska društva, saj je bil pokrovitelj prve razstave likovnega Kluba Grohar,  leta 1920 v Mariboru, sam general Rudolf Maister, leta 2020 pa bo praznovalo 100. obletnico obstoja. Za pomembno vlogo v kulturnem dogajanju na Štajerskem in širše  je leta 2016 prejelo Glazerjevo listino za kulturo mesta Maribor. Na tokratni izmenjalni razstavi  DLUM v barvah se predstavlja 12 članic in članov, večinoma nagrajencev DLUM, katerih opus lahko opredelimo kot izrazito kolorističen, na prehodu med abstraktno asociativnimi in figuralno stiliziranimi, močno individualiziranimi likovnimi izrazi z najrazličnejšimi tematikami in motiviko. DLUM  pogosto  sodeluje s stanovskimi društvi v okviru ZDSLU, pri čemer sta Likovno društvo Kranj in INSULA najpogostejša partnerja pri izmenjavah članskih razstav. Anka Krašna posveča svojo najnovejšo likovno ustvarjalnost predvsem krajinski in arhitekturni motiviki, kot posledica navdiha različnih krajev, kjer je pred nedavnim sodelovala na likovnih kolonijah, razen doma tudi v Nemčiji, Makedoniji in BiH. Gregor Pratneker se je v zadnjem ustvarjalnem obdobju osredotočil na malodane sakralno občutene naravne in mestoma urbane ambiente v vseh letnih časih, kjer lahko človeške figure doživljamo kot osamljene romarje skozi življenje. Irena Gajser v svojem abstraktno asociativnem, pogosto geometrizirajočem in neredko informelovsko zasnovanem novejšem likovnem opusu črpa inspiracije v gozdovih, točneje drevesih, katerih strukture uporablja kot izhodišče za najrazličnejšo kozmično in celo mistično simboliko (spirale ipd.). Lučka Falk je v svojem življenjskem okolju neposredno obdana s cvetjem, drevesi in živalmi, pri čemer že od samega začetka prav v naravi odkriva svoj osnovni ustvarjalni navdih, a v zadnjem času z močnimi aluzijami na transcendentne dimenzije življenja. Ludvik Pandur letos praznuje svoj sedemdeseti jubilej, obeležujoč ga s samostojno razstavo v galeriji DLUM, kjer znova dokazuje neutrudno ustvarjalno energijo z mitološko prežetimi upodobitvami bujno cvetočega rastlinja, ki se preobraža v »klasične« pandurjevske človeške podobe. Tudi Marijan Mirt skozi celoten kiparski opus navezuje na grško-rimsko mitologijo, kjer najde povezave s sodobnim dogajanjem, kot v najnovejšemu ciklu, posvečenemu nesrečnemu Ikarju, ki je umrl zaradi želje po enakopravnosti z »velikim vladarjem« sveta. Marjan Drev je nedavno doktoriral iz likovne teorije prostorskih vozlov, s katero razlaga klasični kontrapost v človeški figuri, tudi na podlagi geometrijsko matematičnih modelov, kot je tokratna belo-rdeča Polžja lupina v Kleinovi steklenici. Milenka Houška Pavlin sodi med tiste likovne ustvarjalke, ki svoj navdih dolgujejo neposredno naravi, vendar ji svoj dolg vračajo s hvaležnostjo, tako da skušajo z umetniško sporočilnostjo svoje občinstvo tudi ekološko ozavestiti. Oto Vogrin je v prvi vrsti grafik, ki mu uspeva v najrazličnejših tehnikah dokazovati neslutene možnosti odtiskovanja na najrazličnejših, pogosto inovativnih nosilcih, kot je tudi prikazal v samosvoji monografiji Odtisnil sem grafiko, posvečujoč se motivsko praviloma arhitekturi in vedutam. Samo Pajek skozi ekspresivno podane, eruptivno učinkujoče, abstraktno asociativne krajine, pogosto s strukturalistično obravnavo slikovne površine, ob raznih aplikacijah in akcijskim drippingom, izraža ponotranjena doživetja narave, v novejšem času pogosto v kombinaciji z risarskimi dnevniškimi zapisi iz preteklosti. Likovnomotivski svet novejšega ustvarjalnega obdobja Zorana Ogrinca predstavlja iz ene slikovne površine v drugo neskončno nadaljujoča se vibrirajoča, asketska krajina, kjer lahko le izjemoma srečamo kakšne begajoče iskalce življenjskega smisla, a je v osnovi skoraj popolnoma nesporočilna, brez nekdanjih letrizmov ali palimpsestov, kot bi umetnik skušal povedati:  tukaj ni ničesar, preklopite na drugi kanal. Vojko Pogačar sodi med pionirske ustvarjalce na različnih področjih digitalnih medijev na Slovenskem, kot je na primer zgodnja računalniška grafika, 3D skeniranje in printanje ter v kontekstu tokratne razstave, odkritelj barvne tipologije letnih časov (periodični model barv), temelječe na njegovi teoriji barvne ciklomatike, hkrati je član AIC (Mednarodne zveze za barve), pri čemer se kot izredni profesor (prejemnik častnega doktorata) na Tehničnih fakultetah Univerze v Mariboru (strojništvo in arhitektura) ukvarja z industrijskim oblikovanjem. 
Mario Berdič
dlum_v_barvi_kranj_2017.pdf
File Size: 6125 kb
File Type: pdf
Download File


Comments are closed.

    Categories

    All
    Group Exhibitions
    Solo Exhibitions

    RSS Feed



    Archives

    December 2017
    September 2017
    June 2017
    April 2017
    February 2017
    November 2016
    July 2016
    June 2016
    May 2016
    November 2015
    October 2015
    September 2015
    June 2015
    May 2015
    March 2015
    December 2014
    November 2014
    September 2014
    August 2014
    July 2014
    June 2014
    May 2014
    April 2014
    February 2014
    October 2013
    June 2013
    May 2013
    December 2012
    November 2012
    October 2012
    August 2012
    July 2012
    June 2012
    May 2012
    February 2012
    November 2011
    February 2011
    December 2010
    November 2010
    October 2010
    May 2010
    December 2009
    September 2009
    May 2008
    October 2007
    April 2007
    October 2006
    September 2006
    April 2006
    December 2005
    October 2004
    July 2004
    December 2002
    November 2002
    August 2002
    January 2001
    May 1999
    May 1997
    April 1996
    December 1994
    September 1994
    April 1994


    Short list

    Solo Exhibitions
    Group exhibitions