La figura assomiglia spesso alla silhouette, gettando curiosamente le proprie ombre sul muro o pavimento, con le mani e gambe prolungate, quasi filiformi, come una lontana allusione a Giacometti. L'artista sta usando quasi sempre il ferro come il materiale preferito, anche per la sua simbolica transitorieta' a causa dell'arrugginimento (iconografia biblica - Qohelet: vanitas vanitatum...). La sua particolarita' invece e' l'applicazione del filo di ferro, costruendo così un corpo come gomitolo, in parte quasi trans lucente, vuoto, sempre spersonalizzato (omnis creatura) ed adatto per simbolizzare la fugacita' del tempo. Paragonando gli eventi in tutti i periodi della storia umana, evidentemente succedono sempre le stesse cose, come se l'artista volesse dire la preghiera: sicut era in principio et nunc et semper...
Marijan Mirt si occupa oltre che di scultura anche di disegno grafico e pittura, quasi monocromatica, anzi acromatica, seguendo la scurezza del ferro e combinandola con la bianchezza dell'anima pura.
Mario Berdic, critico d'arte, Maribor
Akademski kipar Marijan Mirt že vrsto let razvija človeško in živalsko figuro v smeri ekspresivne deformacije s poudarjeno dinamiko gibanja, skorajda v manieristični torziji, po eni strani v različnih antičnih tematskih kontekstih, bodisi mitoloških (Polifem, Pegaz, Dedal, Tri Gracije ipd.) bodisi domišljijskih (Pet vizionarjev, Padajoči superheroj) ali stvarnih (Kora, Kouros), po drugi strani pa obravnava prizore iz sodobnega življenja, predvsem sproščujočega ali zabavnega značaja, kot so na primer glasbeniki, baletke, telovadci, tekači ipd. Mirtova figura pogosto spominja na siluete, ki skrivnostno mečejo lastne sence na steno ali tla, s skorajda nitasto podaljšanimi rokami in nogami, kot bi šlo za daljno aluzijo na Giacomettija. Umetnik za kiparski material največkrat uporablja železo, tudi zaradi njegovega simboličnega razpadanja kot posledica rjavenja (na staro zavezo navezujoča ikonografija minljivosti in nečimrnosti - Qohelet: vanitas vanitatum...). Njegova posebnost pa je brez dvoma uporaba železne žice, pri čemer ustvarja telesa kot klobčiče, deloma presevajoče, včasih izvotljene, zmeraj razosebljene s pomenom slehernika (omnis creatura), simbolizirajoč minljivost časa. Če torej primerjamo dogodke skozi vsa obdobja človeške zgodovine, se očitno ponavljajo zmeraj podobne situacije, kot bi umetnik hotel parafrazirati besede znane molitve: sicut erat in principio et nunc et semper... (kakor je bilo na začetku, tako sedaj in vekomaj...). Marijan Mirt se razen s kiparstvom ukvarja tudi z grafičnim oblikovanjem in slikarstvom, kjer se rad izraža monokromatično, celo nekromatično, upoštevajoč temačnost železa, ki jo kombinira z belino čiste duše.
Mario Berdič
Inaugurazione sabato 18 febbraio ore 18.30
Da Sabato 18 Febbraio a Giovedì 8 Marzo 2012
Associazione Culturale La Roggia
v.le Trieste 19, Pordenone
mar-sab 16-19.30
www.laroggiapn.it
Mostra realizzata nell’ambito dell'attivita' di collaborazione e di scambio con l'Associazione degli artisti di Maribor (Slovenia) Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM) Židovska ulica 10, 2000 Maribor, Slovenija
www.dlum.si