Ljubljana, galerija JSKD KULT3000, Metelkova 2b v Ljubljana
5. 5. - 14. 5. 2014
5. 5. - 14. 5. 2014
Na tokratni razstavi v ljubljanskem Razstavišču KULT 3000, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Mirt predstavlja izbor iz celovitega projekta MESTNA KODA, nadaljujoč popotovanje po slovenskih in srednjeevropskih mestih, pri čemer namerava v bližnji prihodnosti v projekt vključiti tudi kode prestolnice....
Hrvaški akad. kipar Marijan Mirt mag.art. predstavlja na slovenski likovni sceni specifično sintezo kiparskega in slikarskega ustvarjalca. Njegova javna skulptura v obliki iz žice izdelane figuralne kompozicije z “apokaliptičnim” naslovom Pet organskih nevarnosti, nameščena na Židovskem trgu v Mariboru, pa je postala ena izmed ikon mariborskih spomenikov. Kompozicijo lahko smatramo za neke vrste aluzijo na Rodinove Meščane Calaisa, pri čemer gre za figuralno skupino gruče ljudi, ki očitno bežijo pred nevidno kataklizmo, ustvarjeni pa so iz skrajno efemernega materiala, rjaveče železne žice, sicer umetnikove stalnice. Podobno figuralno skupino je poleg pegaza Marijan Mirt ustvaril tudi na enem najuglednejših selekcioniranih svetovnih kiparskih simpozijev v ruski Penzi, pod Unescovim pokroviteljstvom, ohranjajoč ekspresivno sugestivnost svojega prepoznavnega likovnega izraza v popolnoma drugačnem okolju. Pomembno je dejstvo, da se oba eksterierna spomenika neprestano pojavljata na promocijskih fotografijah obeh mest, tako v slovenskih kot ruskih publikacijah, in tako na poseben način tvorita umetniški most med mestoma in državama.
Dokazujoč obvladovanje likovnega izražanja v različnih tehnikah je leta 2012 na samostojni razstavi v Galeriji DLUM (Društvo likovnih umetnikov Maribor) predstavil prvo fazo kompleksnega projekta MESTNE KODE z naslovom Mestna koda - Maribor, ki ga označuje sistematični pristop h “kadriranju” mariborskih ulic in arhitektonskih značilnosti na dokaj neobičajen način, hoteč spodbuditi meščane k drugačnemu - likovnemu opazovanju tako urbanističnih značilnosti kot detajlov domačega mesta, ki ga vse prevečkrat doživljamo odsotno, nezainteresirano, naveličano. Projekt prenosa stiliziranih ali reinterpretiranih mestnih kod v galerijski prostor sestoji iz treh razdelkov v lastnih likovnih zvrsteh oz. tehnikah, vključno s slikarskimi deli, grafikami, in (najdenimi) plastikami. Prvi sklop Ode Maribora sestoji iz devetih izrezov značilnih mariborskih vedut v tehniki akrila na platnu z lepljenimi žicami v obliki reliefnih - kodnih grafizmov (navezujoč na umetnikovo sočasno kiparsko produkcijo), izhajajoč iz starejše velikoformatne upodobitve stranske fasade zgradbe SNG proti Gledališki ulici, kjer je že zasnoval značilno prostorsko diagonalo z adicijsko komponiranimi, ponavljajočimi se likovnimi (arhitekturnimi) objekti v ploskovitem slogu. V najnovejših upodobitvah je tako kadriral dvoetažni Pobreški most z ekspresivno učinkujočo, geometrijsko perspektivično poglobitvijo, avlo glavne želežniške postaje z detajli oken, Ekonomsko poslovno fakulteto na Razlagovi ulici, Tihčevo kroglo v Mestnem parku z detajli rebraste površinske strukture, Stari most s pogledom proti stopnišču do Casinoja, Židovski trg in Piramido ter najnovejše križišče Cankarjeve in Razlagove ulice. Za delo iz cikla Mestna koda - Maribor, je prejel tudi nagrado DLUM za leto 2013. Drugi sklop sestoji iz najdenih objektov - asfaltnih kock, ki ostanejo na cestah ali pločnikih po rezanju, opozarjajoč na dejstvo, da lahko likovne stvaritve odkrivamo prav povsod, samo translocirati jih je treba v “pravi” prostor, da jih kot take sploh lahko prepoznamo, tretji sklop pa predstavljajo grafični, neke vrste monotipijski odtisi vzorčno tlakovanih pločnikov (50 x 70 cm), čigar primerek krasi enega prostorov mestne občine Bruck na Muri, ponovno v smislu kulturnega povezovanja dveh prijateljskih mest in držav. Drugo fazo projekta MESTNA KODA predstavlja Oda Zagrebu, vključujoč dela v enaki slikarski tehniki ob uporabi žične armature: Granitni tlakovci na trgu Bana Jelačića, Električni kabli zagrebškega tramvaja na trgu Bana Jelačića in Detajl treh stebrov stavbe Borze arhitekta Viktorja Kovačića, ki jih je prvič predstavil na samostojni razstavi v prostorih Hrvaškega kulturnega društva v Mariboru, skupaj z mariborskimi kodami, s skupnim nazivom Paralele. Obe mesti sta namreč umetniku še posebej blizu, saj je v rojstnem Zagrebu preživel najlepša leta svoje mladosti in zaključil kvalitetno strokovno usposabljanje na ALU z magistrskim nazivom, v Mariboru pa si je ustvaril družino in dosegel številna priznanja za svoja umetniška dela. Ime razstave Paralele se torej nanaša na primerjave med mestnimi kodami Maribora in Zagreba. Tretjo fazo projekta MESTNA KODA - PTUJ je Marijan Mirt prvič predstavil na samostojni razstavi SPREGLEDANO, v Miheličevi galeriji na Ptuju, v obliki upodobitev specifičnih prometnih označb na cestišču Jadranske in Vošnjakove ulice.
Na tokratni razstavi v ljubljanskem Razstavišču KULT 3000, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, predstavlja izbor iz celovitega projekta MESTNA KODA, nadaljujoč popotovanje po slovenskih in srednjeevropskih mestih, pri čemer namerava v bližnji prihodnosti v projekt vključiti tudi kode prestolnice.
Mario Berdič, likovni kritik
Dokazujoč obvladovanje likovnega izražanja v različnih tehnikah je leta 2012 na samostojni razstavi v Galeriji DLUM (Društvo likovnih umetnikov Maribor) predstavil prvo fazo kompleksnega projekta MESTNE KODE z naslovom Mestna koda - Maribor, ki ga označuje sistematični pristop h “kadriranju” mariborskih ulic in arhitektonskih značilnosti na dokaj neobičajen način, hoteč spodbuditi meščane k drugačnemu - likovnemu opazovanju tako urbanističnih značilnosti kot detajlov domačega mesta, ki ga vse prevečkrat doživljamo odsotno, nezainteresirano, naveličano. Projekt prenosa stiliziranih ali reinterpretiranih mestnih kod v galerijski prostor sestoji iz treh razdelkov v lastnih likovnih zvrsteh oz. tehnikah, vključno s slikarskimi deli, grafikami, in (najdenimi) plastikami. Prvi sklop Ode Maribora sestoji iz devetih izrezov značilnih mariborskih vedut v tehniki akrila na platnu z lepljenimi žicami v obliki reliefnih - kodnih grafizmov (navezujoč na umetnikovo sočasno kiparsko produkcijo), izhajajoč iz starejše velikoformatne upodobitve stranske fasade zgradbe SNG proti Gledališki ulici, kjer je že zasnoval značilno prostorsko diagonalo z adicijsko komponiranimi, ponavljajočimi se likovnimi (arhitekturnimi) objekti v ploskovitem slogu. V najnovejših upodobitvah je tako kadriral dvoetažni Pobreški most z ekspresivno učinkujočo, geometrijsko perspektivično poglobitvijo, avlo glavne želežniške postaje z detajli oken, Ekonomsko poslovno fakulteto na Razlagovi ulici, Tihčevo kroglo v Mestnem parku z detajli rebraste površinske strukture, Stari most s pogledom proti stopnišču do Casinoja, Židovski trg in Piramido ter najnovejše križišče Cankarjeve in Razlagove ulice. Za delo iz cikla Mestna koda - Maribor, je prejel tudi nagrado DLUM za leto 2013. Drugi sklop sestoji iz najdenih objektov - asfaltnih kock, ki ostanejo na cestah ali pločnikih po rezanju, opozarjajoč na dejstvo, da lahko likovne stvaritve odkrivamo prav povsod, samo translocirati jih je treba v “pravi” prostor, da jih kot take sploh lahko prepoznamo, tretji sklop pa predstavljajo grafični, neke vrste monotipijski odtisi vzorčno tlakovanih pločnikov (50 x 70 cm), čigar primerek krasi enega prostorov mestne občine Bruck na Muri, ponovno v smislu kulturnega povezovanja dveh prijateljskih mest in držav. Drugo fazo projekta MESTNA KODA predstavlja Oda Zagrebu, vključujoč dela v enaki slikarski tehniki ob uporabi žične armature: Granitni tlakovci na trgu Bana Jelačića, Električni kabli zagrebškega tramvaja na trgu Bana Jelačića in Detajl treh stebrov stavbe Borze arhitekta Viktorja Kovačića, ki jih je prvič predstavil na samostojni razstavi v prostorih Hrvaškega kulturnega društva v Mariboru, skupaj z mariborskimi kodami, s skupnim nazivom Paralele. Obe mesti sta namreč umetniku še posebej blizu, saj je v rojstnem Zagrebu preživel najlepša leta svoje mladosti in zaključil kvalitetno strokovno usposabljanje na ALU z magistrskim nazivom, v Mariboru pa si je ustvaril družino in dosegel številna priznanja za svoja umetniška dela. Ime razstave Paralele se torej nanaša na primerjave med mestnimi kodami Maribora in Zagreba. Tretjo fazo projekta MESTNA KODA - PTUJ je Marijan Mirt prvič predstavil na samostojni razstavi SPREGLEDANO, v Miheličevi galeriji na Ptuju, v obliki upodobitev specifičnih prometnih označb na cestišču Jadranske in Vošnjakove ulice.
Na tokratni razstavi v ljubljanskem Razstavišču KULT 3000, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, predstavlja izbor iz celovitega projekta MESTNA KODA, nadaljujoč popotovanje po slovenskih in srednjeevropskih mestih, pri čemer namerava v bližnji prihodnosti v projekt vključiti tudi kode prestolnice.
Mario Berdič, likovni kritik
RSS Feed