Slovensko društvo likovnih kritikov in Galerija Velenje sta ob izteku leta 2014 pripravila skupinsko razstavo avtorjev različnih generacij v slovenski likovni umetnosti. Na razstavi je sodelovalo več likovnih kritikov in umetnikov. Vsak likovni kritik je izbral enega ali več umetnikov, ki jih je predstavil na razstavi. Likovni kritiki se poskušamo odzivati na najnovejše tokove likovne produkcije, hkrati pa ne pozabljamo temeljev, ki so jih postavili slovenski umetniki in likovni kritiki v preteklosti, zato smo pripravili razstavo, ki osvetljuje formalne in neformalne skupine ter posamezne umetnike. Tako nam po korakih uspeva predstaviti posamezne segmente umetnosti, ki se uvrščajo med najbolj aktualne na umetniški sceni. Tokrat smo v ospredje postavili nekoliko specifično – a vendar predvsem še vedno aktualno vsebino. Tema generacij je neizčrpana še iz najstarejših obdobij, kakor tudi iz sedanjosti. Pri tem gre tako za izvirne pristope mlajših generacij, kot tudi prisotnost in posebnosti starejše generacije ustvarjalcev v umetnosti. Tema razstave nagovarja k izpostavljanju in poudarkom posameznih generacij modernizma, postmodernizma in aktualnega časa s posebnosti posameznikov izbrane generacije, njihovo časovno opredeljenost in slog skupine ali posameznega avtorja. Projekt Generacje, ki sta ga skupaj pripravila Slovensko društvo likovnih kritikov in Galerija Velenje se je žal predčasno zaključil zaradi prenove Galerije Velenje. Razstavo ste si lahko ogledali do 5. januarja 2015 Kritik: Aleksander Bassin Ustvarjalci: Cveto Marsič, Samo Perpar, Jože Šubic, Boris Zaplatil, Ivo Prančič, Vlado Stjepić Kritik: Mario Berdič Ustvarjalci: Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Vojko Štuhec, Marjan Drev, Marijan Mirt Kritik: Damir Globočnik Ustvarjalci: Marko Aljančič, Janez Marenčič, Emil Jalovec Kritik: Boris Gorupič Ustvarjalci: 3kolektiv, Tomaž Milač Kritik: Maša Jazbec Ustvarjalci: Špela Pavli, Vesna Lenić Kreže, "johnsmith" Kritik: Milček Komelj Ustvarjalci: France Slana, Jože Ciuha, Vladimir Makuc Kritik: Milena Koren Božiček Ustvarjalci: Klavdij Tutta Kritik: Maja Marinkovska Ustvarjalci: Igor Šostarec Kritik: Andrej Medved Ustvarjalci: Aleksander Velišček Kritik: Tatjana Pregl Kobe Ustvarjalci: Borut Peterlin, Jasna Samarin, Milan Rožmarin, Tomaž Gorjup Kritik: Dejan Prša Ustvarjalci: Maja Pučl, Majda Gregorič, Matej Tomažin, Iris Pokovec Kritik: Andreja Rakovec Ustvarjalci: Ive Šubic, Maja Šubic Kritik: Sarival Sosič Ustvarjalci: SAMO, Milan Golob Kritik: Milena Zlatar Ustvarjalci: Darko Golija http://www.galerijavelenje.si/p/arhiv/dog/47-generacije/
VABIMO VAS NA OTVORITEV RAZSTAVE
ČLANIC IN ČLANOV DLUM V SREDO, 19. 11. 2014, OB 19. URI, V GALERIJO DLUM, NA ŽIDOVSKO 10. UMETNIKE BO PREDSTAVIL LIKOVNI KRITIK MARIO BERDIČ, PROGRAM BO POVEZOVAL ZVONE LEBAR, RAZSTAVO PA BO ODPRL ČASTNI OBČAN MESTNE OBČINE MARIBOR, DR. ALOJZ KRIŽMAN. RAZSTAVLJAJO: Bogdan Borčič, Bogdan Čobal, Marjan Drev, Matjaž Duh, Lučka Falk, Erna Ferjanič, Jože Foltin, Irena Gajser, Stojan Grauf, Cvetka Hojnik, Milena Houška Pavlin, Dušan Klun, Redžo Kolaković, Zmago Kovač, Jasna Kozar, Ervin Kralj, Albin Kramberger, Anka Krašna, Metka Lipnik, Albin Lugarič, Slađana Matić Trstenjak, Marijan Mirt, Drago Mom, Zoran Ogrinc, Samo Pajek, Ludvik Pandur, Vojko Pogačar, Luka Popič, Zlati Prah, Gregor Pratneker, Branimir Ritonja, Janez Rotman, Oto Vogrin, Ljubica Zgonec Zorko, Vlasta Zorko. Mostra di sei artisti da altrettanti Paesi dell'Europa Centrale (Italia, Slovenia, Croazia, Austria, Ungheria e Polonia) a cura di Enzo di Grazia e Zsuzsanna Pálóczi; si realizzerà dal 26 settembre 2014 a Körmend nella Sala Terrena Galeria del Körmendi Kulturális Központ del Castello Batthyány Predor Parencane pod Valeto se je konec tedna spremenil v 550 metrov dolgo galerijo. V njem je Centrala umetnosti Repyartrium Piran pripravila razstavo, na kateri se je s svojimi deli predstavilo šest slikarjev in kiparjev: Vedran Vražalič, slikar in ilustrator Vasko Vidmar, slikar Evgen Čopi Gorišek, slikar Robert Pavlič, Marjan Mirt ter kiparja Miha Pečar in Aljoša Golubič.
Otvoritev razstave/projekta bo v petek 1. 8. 2014 ob 12. uri v Galeriji DLUM.
Likovni projekt (multimedijska likovna razstava/delavnica) s nazivom »Translokacija« je interaktivna predstavitev idej z katerimi se ukvarjam že skoraj desetletje. Že vrsto let senzibilno opazujem okolico in izbiram tiste podobe iz obkrožajoče vsakdanjosti, ki so potem novi nosilci intimnih podob na platnu ali kipu. Publiko nagovarjam s pomenljivimi naslovi svojih del (Mestne kode, Krajinska koda, …), saj gledalcem dopuščam povsem svobodno in prosto pot pri gledanju in razlaganju slikarske ali kiparske konstrukcije. Fokusiram se na točno izbrane motive oziroma detajle, vzete iz urbanega okolja različnih, meni intimno pomembnimi mesti (Zagreb, Ptuj, Maribor, …), ter tako ponujam svoje intimno dojemanje aktualnega prostora (in časa). Projekt Translokacija gre nekoliko dlje kot moje prejšnje likovne razstave. V uveljavljeni mariborski galeriji DLUM bom zraven slikarskih in kiparskih del spregovoril o odkritim seznanjam, ki sem jih doživel pri dosedanjem zbiranju teh kod. Interaktivni del razstave je uporaba sodobne tehnologije ter interaktivno odkrivanje kod obiskovalcev projekta/razstave. Pred kratkim smo v Sloveniji dobili »Street View – Google Maps«, ki nam omogoča vpogled v skoraj vsak kotiček urbanega slovenskega okolja. Obiskovalec bo lahko, iskanjem ter projekcijo zbrane fotografije na tla, stopal po še nerazkritih in spregledanih lastnih kodah. Die Teilnehmer des 4. internationalen Holzbildhauersymposions werden zum vorgegebenen Thema "Liebe" eine Skulptur aus heimischem Lärchenholz schaffen, die dieses Thema, welches zahlreiche Facetten aufweist, figural oder abstrakt darstellt.
In der Zeit vom 30. Juni bis 6. Juli 2014 können die Besucher den Künstlern aus neun Ländern live täglich von 10 bis 18 Uhr bei ihrer Arbeit über die Schulter schauen und mit ihnen Kontakt aufnehmen. Teilnehmerliste: Andres Klimbacher, Kärnten Josef Koppandi, Burgenland Igor Loskutow, Deutschland Marijan Mirt, Slowenien Lidia Rosinska, Polen Nikola Sanjek, Kroatien Vinzenz Senoner, Südtirol Pavel Spelda, Tschechien Gianluigi Zeni, Italien Matteo Zeni, Italien 1. Eko Art Maribor, 4.6.2014 v razstavišču Vetrinjskega dvora
Sodelujoči umetniki: Ludvik Pandur, Gregor Pratnekar, Lucija Stramec, Marijan Mirt, Matjaž Duh, Marjan Jelenc, Katja Majer, Oliver Spiller (Avstrija), Johanna Loeffer (Avstrija) in Luka Bunić (Hrvaška). Kustos: Mario Berdič Ljubljana, galerija JSKD KULT3000, Metelkova 2b v Ljubljana 5. 5. - 14. 5. 2014 Na tokratni razstavi v ljubljanskem Razstavišču KULT 3000, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Mirt predstavlja izbor iz celovitega projekta MESTNA KODA, nadaljujoč popotovanje po slovenskih in srednjeevropskih mestih, pri čemer namerava v bližnji prihodnosti v projekt vključiti tudi kode prestolnice....
... Marijan Mirt je zašel iz mestnih vedut globoko v krajino, saj tokrat kot nagrajenec predstavlja izbor iz najnovejšega cikla gozdov v obliki žičnih prepletov popolnoma nesubstančnih, miniaturnim instalacijam podobnih skulptur, ki dejansko niso niti obla plastika niti relief niti slika, marveč vse v enem, dopolnjenih z efemernimi materiali, kot so papir, lepilni trak, lepilo ipd., v funkciji nosilcev poslikave. Še posebej neobičajna pa je stvaritev pejsažnega motiva v takšnem pogojno kiparskem mediju, točneje upodobitve zelenih gozdičev s prikritimi antropomorfnimi ali zoomorfnimi liki, navezujoč na umetnikov priljubljen antični lik Akteona, ki ga je boginja lova Diana spremenila v jelena, da so ga raztrgali njegovi lastni psi, še prej pa je seveda klical na pomoč z lastnega mobija ... Mario Berdič
Europski dom Zagreb organizira u petak, 14. veljače 2014.g. u 19.00 h otvorenje izložbe slika pod naslovom Lik žene u djelima suvremenih slikara iz Likovnog kruga Pohižek.
IRENA GAJSER in MARIJAN MIRT: Spregledano, MIHELIČEVA GALERIJA, PTUJ, SLOVENIJA, 06.02.2014 - 23.03.2014
SINERGIJA GENERACIJ. Razstava del članov Društva likovnih umetnikov Maribor, KULTURNO-INFORMACIJSKO SREDIŠČE EPM MARIBOR 2013, MARIBOR, SLOVENIJA, 22.10.2013 - 12.11.2013
Likovna kolonija je potekala od 27. do 30. 6. 2013. Sodelovali so umetniki iz Italije, Hrvaške, BIH, Madžarske, Južnoafriške republike in Slovenije: Silvia Lepore, Manuela Toselli, Luka Bunić, Sladana Matić Trstenjak, Istvan Szanto, Neil Carelse, Milan Ketiš, Irena Gajser, Jerneja Hercog, Cvetka Hojnik, Marijan Mirt in Branimir Ritonja.
Umetnike je sprejel župan Mestne občine Maribor, dr. Andrej Fištravec. V času bivanja so umetniki spoznavali mesto, ki so ga upodobili v svojih delih. Nastala likovna dela je predstavil likovni kritik Mario Berdič. Dela odražajo odnos do narave, poglabljanje v človeško telo, spirale življenja,… Odprtje likovne razstave bo 25. septembra 2013 ob 18. Uri v Razstavišču Lija Dijaškega doma Lizike Jančar Maribor. Predsednica KŠD Lija Karin Žvan Akad. kipar, Marijan Mirt že drugo leto razvija kompleksen likovni projekt s skupnim nazivom MESTNE KODE, čigar prvo fazo Mestna koda - Maribor je že samostojno predstavil v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), na tokratni razstavi v prostorih Hrvaškega kulturnega društva pa hkrati predstavlja nadaljevanje projekta z nazivom Mestne kode - Zagreb. Obe mesti sta namreč umetniku še posebej blizu, saj je v rojstnem Zagrebu preživel najlepša leta svoje mladosti in zaključil kvalitetno strokovno usposabljanje na ALU z magistrskim nazivom, v Mariboru pa si je ustvaril družino in dosegel številna priznanja za svoja umetniška dela, še posebej s svojim javnim spomenikom v obliki figuralne kompozicije z nazivom Pet organskih nevarnosti. Ime razstave Paralele se torej nanaša na primerjave med mestnimi kodami Maribora in Zagreba.
Projekt prenosa stiliziranih ali reinterpretiranih mestnih kod v galerijski prostor sestoji iz treh razdelkov ali sklopov v samosvoje interpretiranih likovnih tehnikah, vključno s slikarskimi deli z aplikacijo žice, unikatnimi grafikami in najdenimi “pocestnimi” plastikami. Prvi sklop označuje sistematični pristop h “kadriranju” mestnih ulic in arhitektonskih značilnosti iz neobičajnih perspektiv, hoteč spodbuditi prebivalce domačega mesta k nekoliko drugačnemu, bolj poglobljenemu likovnemu opazovanju, tako znanih urbanističnih značilnosti kot skritih detajlov svojega mesta, ki ga vse prevečkrat doživljajo odsotno, nezainteresirano, naveličano. Prvi del prvega sklopa Oda Mariboru tako sestoji iz devetih izrezov značilnih mariborskih vedut v tehniki akrila na platnu z lepljenimi žicami v obliki reliefnih - kodnih grafizmov (navezujoč na umetnikovo sočasno kiparsko produkcijo), izhajajoč iz starejše velikoformatne upodobitve SNG Maribor, kjer je že zasnoval značilno prostorsko diagonalo z adicijsko komponiranimi, ponavljajočimi se likovnimi (arhitekturnimi) objekti v sicer izrazito ploskovitem slogu, ki pa ga nadgrajuje z geometrijsko perspektivo v plastično občutje prostora. V najnovejših upodobitvah je tako kadriral dvoetažni Pobreški most z ekspresivno učinkujočo perspektivično poglobitvijo, pogled na multipleks Kolosej čez glavno Evroparkovo križišče, avlo glavne želežniške postaje z detajli oken kot čisto geometrijsko abstrakcijo, Ekonomsko poslovno fakulteto na Razlagovi ulici, Tihčevo kroglo v Mestnem parku z detajli rebraste površinske strukture, Stari most s pogledom proti stopnišču do Casinoja, Židovski trg in Piramido z Marijino kapelico. Drugi del prvega sklopa predstavljajo štiri najnovejša dela Oda Zagrebu v enaki tehniki: Granitni tlakovci na trgu Bana Jelačića, Električni kabli zagrebškega tramvaja na trgu Bana Jelačića, Detajl treh stebrov stavbe Borze arhitekta Viktorja Kovačića (s poudarjeno perspektivo ob uporabi zlatega reza). Drugi sklop predstavljajo grafični odtisi večjih formatov (50x70) v nekoliko reinterpretirani tehniki monotipije, saj predstavljajo matrico (slednja v tej tehniki sicer ne obstaja) kamniti tlakovci mestnih sprehajališč ali parkov, ki jih je umetnik sprva prebarval, nato pa odtisnil na velokoformatni grafični papir, pri čemer je namesto preše ali valja uporabil kar svojo telesno težo. Tako je grafično odtiskovanje na javnem mestu dopolnil s performansom ustvarjalnega / konstruktivnega poskakovanja po likovnem delu. Tretji sklop projekta sestoji iz najdenih objektov - asfaltnih kock, ki ostanejo na cestah ali pločnikih po rezanju kot odpadni material, opozarjajoč na dejstvo, da lahko likovne stvaritve odkrivamo prav povsod, samo translocirati jih je treba v “pravi”, torej galerijski prostor, da jih kot take sploh lahko prepoznamo, podobno kot je Marcel Duchamp s svojim podpisom spremenil ready-made v umetnino. Projekt Mestna koda Marijana Mirta se bo praviloma nadaljeval tudi po drugih slovenskih, hrvaških in ostalih evropskih mestih, saj je pogosto tako, da šele nekdo “od zunaj” - kot outsider lahko opazi bodisi najbolj očitne bodisi najbolj prikrite pojave v kakšnem tujem kraju. Mario Berdič Slikarska razstava izbranih hrvaških likovnih umetnikov 14. 5.-1. 9. 2013 Kustos: Mario Berdič
Na letošnjem Majskem salonu 2013 – malo in veliko se predstavlja 175 priznanih slovenskih avtorjev.
Kot uvod v katalog je umetnostni zgodovinar Dejan Mehmedovič med drugim napisal: "Morda bi kot pomembno vzpodbudno novost letošnjega Majskega salona, ki ima glede na ustaljeni koncept neizogibno jasno viden karakter skupinske raznolikosti, izpostavili »eminentno« udeležbo. Nesporno postaja Majski salon, kot letna skupinska razstava članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, prireditev pri kateri sodeluje vse večje število priznanih, do sedaj v tem pogledu distanciranih, sodobnih slovenskih snovalcev likovne umetnosti. Vsekakor je s tem izkazan vidnejši interes pripadnosti k inštituciji, ki pridobiva izgubljeni družbeni status, vendar bi v ozadju omenjenega dejstva, verjetno prej odkrivali odraz spoznanja, da je le skupinski nastop, še posebej v krizi, neposredno najboljši način, ki vodi v skupno dobrobit. Skratka že v osnovni kvantitativni izpeljavi je letošnji Majski salon nekoliko drugačen. Morda pri tem ne gre prezreti objektivne okoliščine, da je tudi prostorska možnost, ki jo letos zagotavlja organizator precej obsežna in skorajda neomejeno dopušča monumentalne predstavitve." Akad. kipar, Marijan Mirt, mag.art. na tokratni samostojni razstavi v Galeriji DLUM predstavlja prvo fazo kompleksnega projekta Mestna koda - Maribor, ki ga označuje sistematični pristop h "kadriranju" mariborskih ulic in arhitektonskih značilnosti na dokaj neobičajen način, hoteč spodbuditi meščane k drugačnemu - likovnemu opazovanju tako urbanističnih značilnosti kot detajlov domačega mesta, ki ga vse prevečkrat doživljamo odsotno, nezainteresirano, naveličano. Projekt prenosa stiliziranih ali reinterpretiranih mestnih kod v galerijski prostor sestoji iz štirih razdelkov v lastnih likovnih zvrsteh oz. tehnikah, vključno s slikarskimi deli, grafikami, in (najdenimi) plastikami. Prvi sklop Ode Maribora sestoji iz devetih izrezov značilnih mariborskih vedut v tehniki akrila na platnu z lepljenimi žicami v obliki reliefnih - kodnih grafizmov (navezujoč na umetnikovo sočasno kiparsko produkcijo), izhajajoč iz starejše velikoformatne upodobitve mariborskega gledališča, kjer je že zasnoval značilno prostorsko diagonalo z adicijsko komponiranimi, ponavljajočimi se likovnimi (arhitekturnimi) objekti v ploskovitem slogu. V najnovejših upodobitvah je tako kadriral dvoetažni Pobreški most z ekspresivno učinkujočo, geometrijsko perspektivično poglobitvijo, avlo glavne železniške postaje z detajli oken, Ekonomsko poslovno fakulteto na Razlagovi ulici, Tihčevo kroglo v Mestnem parku z detajli rebraste površinske strukture, Stari most s pogledom proti stopnišču do Casinoja, Židovski trg in Piramido z Marijino kapelico. Drugi sklop sestoji iz najdenih objektov - asfaltnih kock, ki ostanejo na cestah ali pločnikih po rezanju, tretji sklop pa predstavljajo grafični odtisi (50x70) cestišč, opozarjajoč na dejstvo, da lahko likovne stvaritve odkrivamo prav povsod, samo translocirati jih je treba v "pravi" prostor, da jih kot take sploh lahko prepoznamo, podobno kot je Marcel Duchamp s podpisom spremenil ready-made v umetnino. Projekt Mestna koda Marijana Mirta se bo praviloma nadaljeval tudi po drugih slovenskih in evropskih mestih, saj je pogosto tako, da šele nekdo od zunaj lahko opazi najbolj očitne pojave v kakšnem kraju.
Mario Berdič |
Categories
All
Archives
December 2017
Short list
|