​Tudi v tem vsebinskem ciklu, posvečenem srednjeveškemu vitezu Parsifalu, akademski kipar Marijan Mirt nadaljuje s specifično likovno govorico. Kljub temu, da je še vedno predan figuraliki, se zdi, da je vsaka naslednja umetnina iz pod njegovih rok bolj stilizirana, giacomettijevsko razpotegnjena, a v primerjavi s prejšnjimi manj razgibana. Prevladujejo moške postave brez okončin. Vedno višji kipi so postavljeni na izredno tanke in dolge noge, roke so že zakrnele, majhna glava z neizrazitimi obraznimi potezami ni vedno nujno potrebna za končno kompozicijo. Izpostavljen je osrednji del človeškega telesa – trup. V likovnem jeziku je to skorajšnji torzo, ki ga poznamo predvsem iz antične umetnosti. Podobna opažanja je v predhodnem Mirtovem ciklu, imenovanem Ikarija zaznal tudi likovni kritik Mario Berdič in zapisal: »manieristično podaljšane, skorajda silhuetne figure učinkujejo kot reliefi in oble plastike hkrati«. 

Kiparjev osnovni material ostaja železno ogrodje, ki ga neredko dopolnjuje z ostanki asfaltnih plošč mariborski cest in pločnikov. Modelira z polimerno glino. Za utrditev vrhnje plasti uporablja tehniko kaširanja (papier-mâché). Nastala umetnina je reciklaža oziroma kolaž različnih snovi, ki so premišljeno sestavljene v novi formi. V primerjavi s starejšimi skulpturami prekritimi z raznobarvnimi akrili, so te temneje patinirane. 

Asfaltne površine, ki predstavljajo trup figure s poudarjenim poprsjem ostajajo neobdelane in grobe. Zdi se, da s tem simbolizirajo trdno, odločno ter zrelo osebnost. Vendar glede na način upodabljanja brez rok in po nekod tudi glave bi sklepali, da gre za globjo osebno izpoved. Izbiro literarnega junaka Parsifala, sprva mladega naivnega viteza, ki zraste v odgovornega in hvalevrednega vojščaka, smemo razumeti kot avtorjevo premišljevanje o različnih plateh tako lastnega življenja kot družbe na sploh. Spreminjanje in prilagajanje okolju, izkušnje ter občutki iz preteklosti, negotova prihodnost so Mirtove »besede« likovno izražene v kipih. Z iskanjem in uporabo zavrženega asfalta v urbanem okolju nas zavestno opozarja na ekološko problematiko sodobnega sveta. Z reinterpretacijo grobega materiala v premišljeni kombinaciji s simbolično slikovito k nebu segajočo figuro nam avtor pred oči postavlja podobo posameznika s trdno voljo, da se z njo zoperstavi okolju v katerem živi. 

Mag. Mojca Štuhec

Projekt na tematiko metamorfoz v sodobnem kiparstvu srednje Evrope sovpada z najnovejšimi metamorfozami sodobne družbe, saj se je s pojavom vojnih žarišč na bližnjem in srednjem vzhodu, torej v arabskih deželah, spremenila tudi situacija v Evropi in svetu. Na to temo se nam bodo predstavili trije priznani umetniki, ki povezujejo srednjeevropski prostor in so v Sloveniji že večkrat razstavljali: Marijan Mirt (Slovenija-Hrvaška), Mauro Martoriatti (Italija, Rim – Trst) in Theresia Fauland-Nerat (Avstrija, Gradec). Omenjeni kiparji se sicer ukvarjajo tudi s slikarstvom, predstavili pa se bodo predvsem s plastikami metamorfoznih oblik, razstavljeno pa bo tudi kakšno slikarsko delo vsakega avtorja. Mirt se bo tako na razstavi navezoval na antiko, Martoriatti na fizikalne lastnosti gibanja in Fauland-Neratova na nadrealizem. Razstava bo zagotovo zanimiva in kvalitetna, vsekakor pa bo nekoliko drugačna od razstav, ki smo jih v zadnjem času predstavili v Galeriji Grad.
Kustos razstave: Mario Berdič

V Mirtovem samosvojem likovnomotivskem svetu pogosto najdemo izhodišča v antični mitologiji, kot je na primer mit o neusmiljeni boginji Diani (Artemidi) in nesrečnemu Akteonu, ki ga je neponovljivo opisal Publij Ovidij Naso v svojih Metamorfozah, pri čemer pa lahko večino umetnikovega opusa prav tako označimo kot metamorfoznega, ne le v motivskem in likovnoformalnem, marveč tudi v tehnološkem oziru. Vsebino najnovejšega, antično navdihnjenega cikla s tematiko Ikarja ponovno črpa iz Ovidija, seveda z ustreznim parafraziranjem, v skladu z lastnimi interpretacijami aktualnih in hkrati večnih problematik človeštva, tako s sociološkega in psihološkega kot tudi z ekološkega in celo eshatološkega vidika. Svojo prvo razstavo z Ikarjevo tematiko v Miheličevi galeriji na Ptuju je naslovil Zlomljeno krilo, tokratno razstavo v Vetrinjskem dvoru v Mariboru pa Ikarija, to je otok, kjer je Dedal pokopal sina, in v Mirtovem primeru pomeni pars pro toto celotnega planeta. Četudi je nauk izvirne zgodbe o Dedalu in Ikarju tak, da naj se človek ne približuje preveč božanskim višavam, ker se lahko na soncu ožge in strmoglavi v globino, pa je Mirt usodo prevzetnega mladeniča reinterpretiral v smislu poosebljenega človeštva, ki s svojimi nepremišljenimi dejanji vodi celotno ljudsko vrsto v samomorilsko pogubo. Podoben nauk najdemo v mitu o Heliju, personifikaciji sonca, in sinu Phaetonu, ki je očetu ukradel četverovprego s soncem in pri tem izgubil nadzor nad ogenjbruhajočimi konji, zaradi česar ga je sam Zevs pahnil v globino (znameniti Phaetonov padec). Vendar pa lahko v najnovejšem Mirtovem ciklu odkrivamo večplastno simboliko, tudi intimno, še posebej v figuralnih skulpturah, kot so Ljubiti je enostavno, Moje krilo, Sam, Telo brez krvi, Sovražniki utihnite ipd., kar lahko brez dvoma označimo kot precedenčno v celotnem umetnikovem opusu. Mirtove manieristično podaljšane, skorajda silhuetne figure (daljni odmev Giacomettija) učinkujejo kot reliefi in oble plastike hkrati, posredujoč videz efemernosti, še posebej zaradi uporabe specifičnih materialov, predvsem železnih žic, mavca, papirja in lepila, v novejšem času pa celo asfaltnih fragmentov, ki jih pobira na deloviščih mariborskih cest in prenaša v galerijske prostore, z ekološko simboliko, pri čemer v vseh primerih spreminja namembnost uporabljenih materialov v metamorfoznem smislu, kot že omenjeno. Skulpture lahko hkrati posredujejo grob, neobdelan videz, zbujajoč asociacijo na grobe betonske površine le Corbusierjeve zrele faze t.i. novega brutalizma (glej Charlesa Jencksa), kar pa niti ni naključje, saj se v Mirtovem dvodimenzionalnem opusu neredko pojavljajo izseki urbane arhitekture s poudarkom na Mariboru in Zagrebu (projekt Mestna koda), ki ju tudi sam povezuje v vlogi kulturnega mosta med Slovenijo in Hrvaško, na naravnost idealen način. Sicer pa lahko metamorfoznost hkrati opazimo v likovnoformalnem oziru, saj Mirtovi liki praviloma prehajajo iz antropomorfnih v zoomorfne ali vegetabilne oblike in obratno, kot šlo za citate pasusov iz Ovidijeve pesnitve, seveda v prepoznavnem slogu, ki bi ga lahko označili kot mirtizem.
 
Mario Berdič, lik. kritik

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi v Miheličevo galerijo na odprtje razstave akademskega kiparja, slikarja in oblikovalca MARIJANA MIRTA z naslovom ZLOMLJENO KRILO / skulpture, ki bo v četrtek, 19. maja 2016, ob 18. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju. Razstava bo na ogled do 19. junija 2016 v odpiralnem času galerije (torek – sobota, 10.00 –  13.00).
Najnovejši kiparski opus Marijana Mirta sodi med vsebinsko najbolj kompleksne in izpovedno najbolj intimne v njegovem dosedanjem likovnem ustvarjanju. Gre za neposredno reakcijo na aktualno problematiko ogroženosti, tako evropskega kot svetovnega miru. Tema nastalih del je antični Ikarov in Dedalov let ter Ikarov padec, ki na simbolni ravni transformira večne človekove želje, sanje, hrepenenje… Marijan Mirt s svojo razstavo predstavlja večpomensko zasnovan projekt, ki postavlja umetnika trdno v svet, v katerem ustvarja, a hkrati gre za aktualno in subtilno povezovanje antike in sodobnosti, vojne in miru, zlorabljanja in odrešitve, slikarstva in kiparstva, železa in asfalta, Zagreba in Maribora…, pri čemer umetnik namenoma prehaja »v antiestetski asketizem “novega” novega brutalizma.«
Vir: Stanka Gačnik, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož

Najnovejši kiparski cikel mag. Marijana Mirta Kiklop, ki ga predstavlja na samostojni razstavi v galeriji HKDM, brez dvoma sodi med vsebinsko najbolj kompleksne in izpovedno najbolj intimne v celotnem opusu, saj gre tokrat za neposredno reakcijo na aktualno problematiko ogroženosti tako evropskega kot tudi svetovnega miru, navezujoč po eni strani na priljubljeno antično mitološko tematiko (napr. metamorfoze), po drugi strani pa precedenčno sega v njemu domačo, hrvaško književnost, točneje v istoimenski roman Ranka Marinkovića iz leta 1965, po katerem je bil posnet tudi film, ki na grozljivo grotesken način opisuje dekadentno vzdušje v zagrebških meščansko - boemskih krogih tik pred izbruhom II. svetovne vojne. Mirt je v plastičnih upodobitvah enooke kanibalske mitološke pošasti, Pozejdonovega sina Polifema, ki ga je po Homerjevih navedbah oslepil sam Odisej, nastopa pa seveda tudi v Ovidijevih Metamorfozah, uporabil poleg svojega priljubljenega materiala, železne žice kot armature, tudi ostanke asfaltnih plošč mariborskih cest in pločnikov. Asfalt namreč izdelujejo iz granulatov in bitumna,  ki se po kompliciranem industrijskem postopku izloča iz nafte, materiala, dokazano povzročajočega največ onesnaženja in hkrati največ socialnih krivic na zemlji, zato ga je Mirt uporabil kot simbol Polifemove oziroma obče človeške slepote, pri čemer je zgornji del trupa upodobljen kot  asfaltni torzo, brez glave in rok, kot bi šlo za arheološko najdbo kakšne antične skulpture. Gre torej za večpomensko zasnovan projekt, povezujoč Mirta in Redona, Homerja in Marinkovića, antiko in sodobnost, vojno in mir, zlorabljanje in odrešitev, slikarstvo in kiparstvo, železo in asfalt, Zagreb in Maribor itn., pri čemer je umetnik namenoma prešel v antiestetski asketizem “novega” novega brutalizma, navezujoč hkrati na arhitekturno moderno.
Mario Berdič

Otvoritev razstave/projekta bo v petek 1. 8. 2014 ob 12. uri v Galeriji DLUM.  
Likovni projekt (multimedijska likovna razstava/delavnica) s nazivom »Translokacija« je interaktivna predstavitev idej z katerimi se ukvarjam že skoraj desetletje. Že vrsto let senzibilno opazujem okolico in izbiram tiste podobe iz obkrožajoče vsakdanjosti, ki so potem novi nosilci intimnih podob na platnu ali kipu. Publiko nagovarjam s pomenljivimi naslovi svojih del (Mestne kode, Krajinska koda, …), saj gledalcem dopuščam povsem svobodno in prosto pot pri gledanju in razlaganju slikarske ali kiparske konstrukcije. Fokusiram se na točno izbrane motive oziroma detajle, vzete iz urbanega okolja različnih, meni intimno pomembnimi mesti (Zagreb, Ptuj, Maribor, …), ter tako ponujam svoje intimno dojemanje aktualnega prostora (in časa). Projekt Translokacija gre nekoliko dlje kot moje prejšnje likovne razstave. V uveljavljeni mariborski galeriji DLUM bom zraven slikarskih in kiparskih del spregovoril o odkritim seznanjam, ki sem jih doživel pri dosedanjem zbiranju teh kod. Interaktivni del razstave je uporaba sodobne tehnologije ter interaktivno odkrivanje kod obiskovalcev projekta/razstave. Pred kratkim smo v Sloveniji dobili »Street View – Google Maps«, ki nam omogoča vpogled v skoraj vsak kotiček urbanega slovenskega okolja. Obiskovalec bo lahko, iskanjem ter projekcijo zbrane fotografije na tla, stopal po še nerazkritih in spregledanih lastnih kodah.

Ljubljana, galerija JSKD KULT3000, Metelkova 2b v Ljubljana
5. 5. - 14. 5. 2014

Na tokratni razstavi v ljubljanskem Razstavišču KULT 3000, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Mirt predstavlja izbor iz celovitega projekta MESTNA KODA, nadaljujoč popotovanje po slovenskih in srednjeevropskih mestih, pri čemer namerava v bližnji prihodnosti v projekt vključiti tudi kode prestolnice.... 

IRENA GAJSER in MARIJAN MIRT: Spregledano, MIHELIČEVA GALERIJA, PTUJ, SLOVENIJA, 06.02.2014 - 23.03.2014

Akad. kipar, Marijan Mirt že drugo leto razvija kompleksen likovni projekt s skupnim nazivom MESTNE KODE, čigar prvo fazo Mestna koda - Maribor je že samostojno predstavil v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), na tokratni razstavi v prostorih Hrvaškega kulturnega društva pa hkrati predstavlja nadaljevanje projekta z nazivom Mestne kode - Zagreb. Obe mesti sta namreč umetniku še posebej blizu, saj je v rojstnem Zagrebu preživel najlepša leta svoje mladosti in zaključil kvalitetno strokovno usposabljanje na ALU z magistrskim nazivom, v Mariboru pa si je ustvaril družino in dosegel številna priznanja za svoja umetniška dela, še posebej s svojim javnim spomenikom v obliki figuralne kompozicije z nazivom Pet organskih nevarnosti. Ime razstave Paralele se torej nanaša na primerjave med mestnimi kodami Maribora in Zagreba.

Projekt prenosa stiliziranih ali reinterpretiranih mestnih kod v galerijski prostor sestoji iz treh razdelkov ali sklopov v samosvoje interpretiranih likovnih tehnikah, vključno s slikarskimi deli z aplikacijo žice, unikatnimi grafikami in najdenimi “pocestnimi” plastikami.

Prvi sklop označuje sistematični pristop h “kadriranju” mestnih ulic in arhitektonskih značilnosti iz neobičajnih perspektiv, hoteč spodbuditi prebivalce domačega mesta k nekoliko drugačnemu, bolj poglobljenemu likovnemu opazovanju, tako znanih urbanističnih značilnosti kot skritih detajlov svojega mesta, ki ga vse prevečkrat doživljajo odsotno, nezainteresirano, naveličano.
Prvi del prvega sklopa Oda Mariboru tako sestoji iz devetih izrezov značilnih mariborskih vedut v tehniki akrila na platnu z lepljenimi žicami v obliki reliefnih - kodnih grafizmov (navezujoč na umetnikovo sočasno kiparsko produkcijo), izhajajoč iz starejše velikoformatne upodobitve SNG Maribor, kjer je že zasnoval značilno prostorsko diagonalo z adicijsko komponiranimi, ponavljajočimi se likovnimi (arhitekturnimi) objekti v sicer izrazito ploskovitem slogu, ki pa ga nadgrajuje z geometrijsko perspektivo v plastično občutje prostora. V najnovejših upodobitvah je tako kadriral dvoetažni Pobreški most z ekspresivno učinkujočo perspektivično poglobitvijo, pogled na multipleks Kolosej čez glavno Evroparkovo križišče, avlo glavne želežniške postaje z detajli oken kot čisto geometrijsko abstrakcijo, Ekonomsko poslovno fakulteto na Razlagovi ulici, Tihčevo kroglo v Mestnem parku z detajli rebraste površinske strukture, Stari most s pogledom proti stopnišču do Casinoja, Židovski trg in Piramido z Marijino kapelico.

Drugi del prvega sklopa predstavljajo štiri najnovejša dela Oda Zagrebu v enaki tehniki: Granitni tlakovci na trgu Bana Jelačića, Električni kabli zagrebškega tramvaja na trgu Bana Jelačića, Detajl treh stebrov stavbe Borze arhitekta Viktorja Kovačića (s poudarjeno perspektivo ob uporabi zlatega reza).

Drugi sklop predstavljajo grafični odtisi večjih formatov (50x70) v nekoliko reinterpretirani tehniki monotipije, saj predstavljajo matrico (slednja v tej tehniki sicer ne obstaja) kamniti tlakovci mestnih sprehajališč ali parkov, ki jih je umetnik sprva prebarval, nato pa odtisnil na velokoformatni grafični papir, pri čemer je namesto preše ali valja uporabil kar svojo telesno težo. Tako je grafično odtiskovanje na javnem mestu dopolnil s performansom ustvarjalnega / konstruktivnega poskakovanja po likovnem delu.

Tretji sklop projekta sestoji iz najdenih objektov - asfaltnih kock, ki ostanejo na cestah ali pločnikih po rezanju kot odpadni material, opozarjajoč na dejstvo, da lahko likovne stvaritve odkrivamo prav povsod, samo translocirati jih je treba v “pravi”, torej galerijski prostor, da jih kot take sploh lahko prepoznamo, podobno kot je Marcel Duchamp s svojim podpisom spremenil ready-made v umetnino.

Projekt Mestna koda Marijana Mirta se bo praviloma nadaljeval tudi po drugih slovenskih, hrvaških in ostalih evropskih mestih, saj je pogosto tako, da šele nekdo “od zunaj” - kot outsider lahko opazi bodisi najbolj očitne bodisi najbolj prikrite pojave v kakšnem tujem kraju.

Mario Berdič

Akad. kipar, Marijan Mirt, mag.art. na tokratni samostojni razstavi v Galeriji DLUM predstavlja prvo fazo kompleksnega projekta Mestna koda - Maribor, ki ga označuje sistematični pristop h "kadriranju" mariborskih ulic in arhitektonskih značilnosti na dokaj neobičajen način, hoteč spodbuditi meščane k drugačnemu - likovnemu opazovanju tako urbanističnih značilnosti kot detajlov domačega mesta, ki ga vse prevečkrat doživljamo odsotno, nezainteresirano, naveličano. Projekt prenosa stiliziranih ali reinterpretiranih mestnih kod v galerijski prostor  sestoji iz štirih razdelkov v lastnih likovnih zvrsteh oz. tehnikah, vključno s slikarskimi deli, grafikami, in (najdenimi) plastikami. Prvi sklop Ode Maribora sestoji iz devetih izrezov značilnih mariborskih vedut v tehniki akrila na platnu z lepljenimi žicami v obliki reliefnih - kodnih grafizmov (navezujoč na umetnikovo sočasno kiparsko produkcijo), izhajajoč iz starejše velikoformatne upodobitve mariborskega gledališča, kjer je že zasnoval značilno prostorsko diagonalo z adicijsko komponiranimi, ponavljajočimi se likovnimi (arhitekturnimi) objekti v ploskovitem slogu. V najnovejših upodobitvah je tako kadriral dvoetažni Pobreški most z ekspresivno učinkujočo, geometrijsko perspektivično poglobitvijo, avlo glavne železniške postaje z detajli oken, Ekonomsko poslovno fakulteto na Razlagovi ulici, Tihčevo kroglo v Mestnem parku z detajli rebraste površinske strukture, Stari most s pogledom proti stopnišču do Casinoja, Židovski trg in Piramido z Marijino kapelico. Drugi sklop sestoji iz najdenih objektov - asfaltnih kock, ki ostanejo na cestah ali pločnikih po rezanju, tretji sklop pa predstavljajo grafični odtisi (50x70) cestišč, opozarjajoč na dejstvo, da lahko likovne stvaritve odkrivamo prav povsod, samo translocirati jih je treba v "pravi" prostor, da jih kot take sploh lahko prepoznamo, podobno kot je Marcel Duchamp s podpisom spremenil ready-made v umetnino. Projekt Mestna koda Marijana Mirta se bo praviloma nadaljeval tudi po drugih slovenskih in evropskih mestih, saj je pogosto tako, da šele nekdo od zunaj lahko opazi najbolj očitne pojave v kakšnem kraju.

Mario Berdič 

Lo scultore Marijan Mirt sviluppa da anni il motivo della figura umana e di quella animale distorte in stile inconfondibile espressivo, quasi neomanieristico, con la dinamicita' accentuata, nelle varie situazioni antiche, sia mitologiche (Polifemo, Pegaso, Dedalo, Tre Grazie) sia reali (Kora, Kouros, Cinque Visionari, Cinque pericoli organici, Il cadente Supereroe), per una parte; o nei momenti contemporanei, divertenti e rilassanti come Musicisti, Ballerine, Ginnasti, Corridori ecc., per altra parte.
La figura assomiglia spesso alla silhouette, gettando curiosamente le proprie ombre sul muro o pavimento, con le mani e gambe prolungate, quasi filiformi, come una lontana allusione a Giacometti. L'artista sta usando quasi sempre il ferro come il materiale preferito, anche per la sua simbolica transitorieta' a causa dell'arrugginimento (iconografia biblica - Qohelet: vanitas vanitatum...). La sua particolarita' invece e' l'applicazione del filo di ferro, costruendo così un corpo come gomitolo, in parte quasi trans lucente, vuoto, sempre spersonalizzato (omnis creatura) ed adatto per simbolizzare la fugacita' del tempo. Paragonando gli eventi in tutti i periodi della storia umana, evidentemente succedono sempre le stesse cose, come se l'artista volesse dire la preghiera: sicut era in principio et nunc et semper...
Marijan Mirt si occupa oltre che di scultura anche di disegno grafico e pittura, quasi monocromatica, anzi acromatica, seguendo la scurezza del ferro e combinandola con la bianchezza dell'anima pura.

Mario Berdic, critico d'arte, Maribor 

Akademski kipar Marijan Mirt že vrsto let razvija človeško in živalsko figuro v smeri ekspresivne deformacije s poudarjeno dinamiko gibanja, skorajda v manieristični torziji, po eni strani v različnih antičnih tematskih kontekstih, bodisi mitoloških (Polifem, Pegaz, Dedal, Tri Gracije ipd.) bodisi domišljijskih (Pet vizionarjev, Padajoči superheroj) ali stvarnih (Kora, Kouros), po  drugi strani pa obravnava prizore iz sodobnega življenja, predvsem sproščujočega ali zabavnega značaja, kot so na primer glasbeniki, baletke, telovadci, tekači ipd. Mirtova figura pogosto spominja na siluete, ki skrivnostno mečejo lastne sence na steno ali tla, s skorajda nitasto podaljšanimi rokami in nogami, kot bi šlo za daljno aluzijo na Giacomettija.  Umetnik za kiparski material največkrat uporablja železo, tudi zaradi njegovega simboličnega razpadanja kot posledica rjavenja (na staro zavezo navezujoča ikonografija minljivosti in nečimrnosti - Qohelet: vanitas vanitatum...). Njegova posebnost pa je brez dvoma uporaba železne žice, pri čemer ustvarja telesa kot klobčiče, deloma presevajoče, včasih izvotljene, zmeraj razosebljene s pomenom slehernika (omnis creatura), simbolizirajoč minljivost časa. Če torej primerjamo dogodke skozi vsa obdobja človeške zgodovine, se očitno ponavljajo zmeraj podobne situacije, kot bi umetnik hotel parafrazirati besede znane molitve: sicut erat in principio et nunc et semper... (kakor je bilo na začetku, tako sedaj in vekomaj...). Marijan Mirt se razen s kiparstvom ukvarja tudi z grafičnim  oblikovanjem in slikarstvom, kjer se rad izraža monokromatično, celo nekromatično, upoštevajoč temačnost železa, ki jo kombinira z belino čiste duše. 

Mario Berdič

Inaugurazione sabato 18 febbraio ore 18.30
Da Sabato 18 Febbraio a Giovedì 8 Marzo 2012

Associazione Culturale La Roggia
v.le Trieste 19, Pordenone
mar-sab 16-19.30
www.laroggiapn.it

Mostra realizzata nell’ambito dell'attivita' di collaborazione e di scambio con l'Associazione degli artisti di Maribor (Slovenia) Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM) Židovska ulica 10, 2000 Maribor, Slovenija
www.dlum.si

VLJUDNO VAS VABIMO NA ODPRTJE RAZSTAV
EKO UMETNOST - IZZIVI NARAVE

TEKSTURE/NERVATURE
SKULPTURE
Marijan Mirt, mag.art.
“Kljub temu, da je forma očiščena, jo dojemamo kot nekaj znanega, nekaj, kaj srečamo v realnem svetu, nekaj, kar je okoli nas in ni otipljivo, vendar se zavedamo, da obstaja.”

SILKROAD
AVDIO-VIZUALNI PERFORMANS
Avtor performansa: Luka Bunić aka Lucca Boni Zailo (Hrvaška)
Avtor avdio spremljave: Emil Hercog aka Sonarscope (Hrvaška)
“Zaželjeno je sprejeti prosti padec, strah pred smrtjo in neuspehom. Sprejeti življenje kot skok brez ponavljanj in leteti z močjo volje in vere v dober izid.”

RUBBERIZE ME
NAKIT IZ GUME
Saša Fabjan
“Ob reciklaži odpadnih predmetov in obenem novemu, inovativnemu pristopu k oblikovanju, gre za urbano individualno ter hkrati elegantno kolekcijo.”

OTVORITEV RAZSTAV BO V PETEK, 25.11.2011, OB 19. URI
V DVORCU BETNAVA (EKTC MARIBOR), STRELIŠKA 150, MARIBOR.
RAZSTAVIŠČE JE ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA MED 10. IN 16. URO, PO PREDHODNEM DOGOVORU DO 18. URE.

"20th Anniversary of MediaNox Gallery"
"iGrow/iRastem" sculpture

NOČ IMA SVOJO MOČ. 20 let galerije Media Nox, GALERIJA MEDIA NOX, MARIBOR, SLOVENIJA, 09.11.2010 - 2010

"Five Organic Dangers"-public sculpture
Židovski trg, MARIBOR, SLOVENIJA, 21.12.2002

"Ode for Maribor", paintings
oil paint and bee waxon on canvas

"Ode for Maribor", paintings; technique: oil paint and bee waxon on canvas